Odbor za kmetijstvo poslanske zbornice Čila je naredil odločen korak, ko je na splošno odobril, z 10 glasov za in 2 protiPredlog, ki združuje tri zakone, s katerimi naj bi uredili položaj prostoživečih psov, je sprožil burno razpravo med zagovorniki pravic živali in podeželskimi skupnostmi. Omogočal bi smrtonosni nadzor nad temi psi v določenih okoliščinah, kot je zaščita živine ali divjih živali.
Glasovanje, ki je uživalo široko politično podporo, je sledilo dolgi razpravi, v kateri so se zahteve rejcev živine, ki trdijo, da so zaradi napadov psov povzročili večmilijonske izgube, soočile z opozorili skupin za pravice živali, ki ukrep smatrajo za “krutega in neučinkovitega”. Predlog zakona bo zdaj obravnavan v celotni poslanski zbornici, nato pa v senatu, kjer se pričakuje podobno sporna razprava.
Združitev pobud s podporo vseh strank
Odobreni predlog združuje biltene 16.962-01, 18.269-01 in 18.400-01, ki obravnavajo različne vidike problema. Prvi spreminja Zakon o lovu tako, da vzpostaviti varstvo prostoživečih živali kot dolžnost državeDrugi vključuje preventivne in nadzorne ukrepe proti napadi krdel psov, ki napadajo živino To vključuje možnost, da lastniki živine uvedejo sisteme lovljenja, potem ko predložijo pritožbo in dokaze. Tretji člen pravno opredeljuje prostoživeče pse kot “škodljive živali” in “invazivno tujerodno vrsto”.
Med najbolj spornimi točkami je izjema od kazenske odgovornosti za zlorabo živali, kadar se ukrepa v samoobrambi, v obrambi tretje osebe ali v obrambi živine pred dejanskim ali neizbežnim napadom. Spremenjen je tudi 291. bis člen kazenskega zakonika, ki dovoljuje ulov, nadzor ali odstranjevanje teh živali za namene varovanja javnega zdravja, varnosti ljudi, biotske raznovrstnosti ali zasebne lastnine, pod pogojem, da se taki ukrepi izvajajo v skladu s tehničnimi in sanitarnimi protokoli.
Odzivi proti in argumenti zagovornikov
Odločitev je sprožila ogorčenje. Neodvisni kongresnik Sebastián Videla, znan po svojem aktivizmu za pravice živali, ga je označil za “žalosten dan za vse živali” in zatrdil, da se moramo “namesto da bi dovolili lov, odločno boriti proti zapuščanju in zlorabljanju živali”. Podobno je kongresnica Sofía González, ena od dveh glasov proti, izjavila, da je “zelo žalostno, kako ta logika nasilja napreduje kot sredstvo za reševanje konfliktov”.
Veterinarsko zdravniško združenje in več univerz so prav tako izrazile svoje nasprotovanje. Veterinar Mario Méndez je predlog kritiziral zaradi pomanjkanja tehnične podpore in ker se ni posvetoval z akademskimi telesi. Medtem zagovorniki ukrepa trdijo, da prostoživeči psi predstavljajo resnična grožnja živinoreji in biotski raznovrstnostiin da so na podeželju, kot je dolina Aconcagua, že zabeležili milijonske izgube.
Problem, ki ne pozna meja
Problem divjih psov ni značilen le za Čile. V Španiji je bil na primer narodni park Doñana prizorišče napadov krdel psov na jelene, kar dokazuje videoposnetek, ki ga je objavila Andaluzijska lovska zveza. Tudi španski zakon o dobrobiti živali je bil kritiziran zaradi oviranja nadzornih ukrepov. V obeh državah sta vzrok problema zapuščanje živali in neodgovorno lastništvo, vendar se zakonodajne rešitve razlikujejo.
Medtem ko se čilski zakon bliža odobritvi, organizacije za pravice živali že pripravljajo kampanjo proti njemu. Trdijo, da lov ne rešuje osnovnega problema in da so potrebne politike, kot so sterilizacija, izobraževanje in nadzor lastništva. Razprava, ki še zdaleč ni končana, se bo v prihodnjih mesecih zagotovo še okrepila.
S tem glasovanjem se Čile postavlja v ospredje kontroverznega ukrepa, ki ga druge države pozorno spremljajo. Ravnovesje med varstvom prostoživečih živali in dobrobitjo živali ostaja izziv brez enostavnega odgovora.